Bosanski planinski konj – BPK je avtohtona pasma in predstavlja najbolj tipičnega malega konja na Balkanu. Je tipičen primer pasme, ki je nastala s prizadevanji rejcev in dolgotrajnim preizkušanjem v težkih razmerah.

Glede na število živali vključenih v rejski program, je BPK kritično ogrožena pasma. Kakorkoli populacija konj je majhna, vendar konsolidirana.

Rejski cilj je skladen, plemenit toplokrvni konj, manjšega okvira, čvrste konstitucije dobrohotnega karakterja in razmeroma živahnega temperamenta, pravilnih, zanesljivih in izdatnih hodov, ki je primeren za vprego, za delo pod sedlom ter za vse zvrsti ljubiteljskega konjeništva.

Posebnost BPK so odlično izkoriščanje krme, odpornost in vzdržljivost, dobra plodnost, zanesljivost in vztrajnost. So mirnejšega značaja in nezahtevni glede oskrbe. Odlikuje jih delavnost in moč, lahko prenašajo tovor do ene tretjine lastne teže.

Na območju Slovenije so se bosanski planinski konji največ uporabljali za delo v gozdu pri iznosu drv iz v težko dostopnih terenov. Bili so v veliko pomoč pri izgradnji planinskih domov in koč v visokogorju ter oskrbi teh koč, pri gradnji električnih daljnovodov v težko dostopnih področjih, pri prenosu materiala za gradnjo hudourniških pregrad itd. Celo znan slovenski literarni junak Martin Krpan naj bi sol in/ali soliter tihotapil na mali bosanski kobilici.