Bosanski planinski konj je manjše rasti in lahko ima zelo raznoliko barvo dlake. Najpogosteje je zastopana črna in več odtenkov rjave, pa tudi plavkasta. Redkeje se pojavljajo v lisičji barvi, nikdar pa niso lisasti ali beli. V njihovem genotipu so prisotni tudi izvorni geni prednikov, zato BPK uvrščamo med primitivne pasme. Posebnost bosanskega planinskega konja je odlično izkoriščanje krme, odpornost in vzdržljivost, dobra plodnost, zanesljivost in vztrajnost. So mirnejšega značaja in nezahtevni glede oskrbe, primerni tudi za ljubiteljsko konjeništvo. Odlikuje jih delavnost in moč, čeprav so nižje rasti. Na območju Slovenije so bili bosanski konji v veliko pomoč Planinski zvezi Slovenije, saj so tako lažje oskrbovali domove in prinašali ter odnašali stvari v dolino. Celo znan slovenski junak Martin Krpan naj bi sol tihotapil na mali bosanski kobili. Uporaba bosanskega planinskeg konja je prisotna že dolga stoletja in njihovega pomena za prenašanje tovora, pa tudi splošen razvoj družbe ne gre zanemariti.