REJSKI PROGRAM
DPO V KONJEREJI
UNIVERZA V LJUBLJANI
VETERINARSKA FAKULTETA
REJSKI PROGRAM ZA PASMO BOSANSKI
PLANINSKI KONJ
Avtor programa: dr Matjaž Mesarič., strokovni vodja MZRBPK. Pri izdelavi programa je sodelovala rejska komisija Mednarodnega združenja rejcev bosansko planinskega konja.
Rejski program je avtorsko zaščiten. Prepoveduje se vsakršno nepooblaščeno razmnoževanje in kopiranje.
1 PREDHODNA DOLOČILA
1.1 Rejski program obsega ukrepe, ki so potrebni za doseganje rejskega cilja v reji konj pasme bosanski planinski konj, in selekcijske ukrepe. Določa pogoje in način vodenja izvorne rodovniške knjige za pasmo bosanski planinski konj.
1.2 Rejski program je usklajen z Zakonom o živinoreji (ZŽ – Ur.l.RS št. 18-716/2002) in pravilniki, ter ostalimi podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje konjereje.
1.3 Rejski program za bosanskega planinskega konja izvaja Mednarodno združenje rejcev bosanskih planinskih konj (v nadaljnjem besedilu Združenje) v sodelovanju z VF, Inštitut za rejo in zdravstveno varstvo kopitarjev – DPO-VF, in DPO BF – Oddelek za zootehniko na celotnem območju Republike Slovenije.
2 IZVOR IN RAZVOJ PASME
Bosanski planinski konj je avtohtona pasma konj, ki je bila že od nekdaj stalni spremljevalec narodov na teritoriju današnje Bosne in Hercegovine in zahodnega Balkana. Izvorno območje vzreje pasme bosanski planinski konj je območje BiH v bivši Jugoslaviji, ki ga na zahodu omejuje Dalmacija, severno reka Sava in vzhodno reka Drina. Reja se je iz omenjenega območja v različnih časovnih obdobjih razširila na druga, predvsem hribovita območja bivše Jugoslavije ter v druge države ‒ Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, Turčijo in Nemčijo. Znotraj skupine malih konjev je bosanski planinski konj najbolj razširjen in se odlikuje po vzdržljivosti, trpežnosti, ubogljivosti, veliki delovni sposobnosti, izjemni zanesljivosti in ravnotežju pri hoji po gorskih območjih.
Mnogi rejci bosanskega planinskega konja so bili v preteklosti primorani pripuščati kobile k arabskim in drugim žrebcem, ker je bilo žrebcev pasme bosanski planinski konj premalo ali niso bili zadovoljive kakovosti. Pasma se je kljub poskusom pretapljanja predvsem z arabskim konjem ohranila v bolj ali manj prvotni obliki. Šele z ustanovitvijo Ergele Sarajevo se je začela organizirana reja, predvsem z namenom vzrediti čistokrvne plemenjake za potrebe deželne reje. Na temelju izkušenj, strokovnih utemeljitev in dosežkov je potekala vzreja čistokrvnih bosanskih planinskih konj v ergeli Borike, po drugi svetovni vojni pa tudi na vojaški ergeli Han Pijesak. Zaradi potreb kmetijskih gospodarstev in oboroženih sil jugoslovanske armade je bila tendenca in cilj vzreje po drugi svetovni težji tip tovornega konja, to je nad 300 kg. Osnovna značilnost vzreje bosanskih planinskih konj v kobilarnah Borike in Han Pijesak je bila zaprta populacija, ki je temeljila samo na dveh linijah žrebcev: Miško in Barut.
Da se zagotovi obstoj in prihodnost bosansko planinskega konja je bilo na Borikah leta 2010 ustanovljeno Mednarodno združenje rejcev bosansko planinskega konja, ki ima sedež v Sloveniji.
Pod vplivom specifičnih klimatskih razmer in načina reje, se je izoblikovala sedanja populacija konj in rejski cilj za to pasmo.
3 REJSKI CILJ
3.1 Bosanski planinski konj je avtohtona pasma, ki se je oblikovala na območju današnje Bosne in Hercegovine in Republike Slovenije pred 60 leti na osnovi izvorne populacije v tipu malega konja, s križanjem z različnimi pasmami konj, predvsem, lipicanskega, arabskega in angleškega polkrvnega konja. Pasma je razširjena po vsej državi.
3.2 Rejski cilj je skladen, plemenit toplokrvni konj, manjšega okvira, čvrste konstitucije dobrohotnega karakterja in razmeroma živahnega temperamenta, pravilnih, zanesljivih in izdatnih hodov, ki je primeren za vprego, za delo pod sedlom ter vse zvrsti ljubiteljskega konjeništva.
3.3 Osnovne značilnosti bosanskega planinskega konja so:
Velikost žrebci 132 – 144 cm
kobile 130 – 142 cm
Barve vse barve; razen sivcev, liscev in pegavcev, brez belih znakov. Dovoljena so manjša bela znamenja na glavi in izjemoma na nogah
Telesni ustroj glava: srednje velika, plemenita, suha, velikih, živahnih oči, ravnega profila; majhna pokončna ušesa
vrat: srednje dolg, dobro nasajen, dobro omišičen;
telo: dolgo, široko in globoko,; viher nižji, dobro formiran, pleče nekoliko strmo, hrbet dobro omišičen, prožen, s krajšimi, širokimi in dobro omišičenimi ledji, križ širok, zmerno pobit, dobro omišičen;
Fundament korekten, čvrst, a suh, z dobro izraženimi sklepi; zadnje noge lahko nekoliko sabljaste, kopita čvrsta, pravilno oblikovana;
Gibanje enakomerno, izdatno;
Posebne značilnosti čvrsta konstitucija, zelo izražen spolni dimorfizem, vztrajnost in delavoljnost, dobro izkoriščanje krme, dobra plodnost.
3.4 Dolgoročni rejski cilji izvajanja rejskega programa za pasmo so:
Cilj Izhodiščno leto 2016
% Končno leto 2021
% Dolgoročni cilj
%
Žrebci vpisani v knjigo žrebcev I 90 90 100
Kobile vpisane v Glavno knjigo kobil 84 85 90
Moške živali z oceno lastnosti zunanjosti nad 70 % 95 95 100
Ženske živali z oceno lastnosti zunanjosti nad 70 % 80 85 88
4 VELIKOST POPULACIJE:
4.1 Populacija konj bosanske planinske pasme je majhna in konsolidirana. Ocenjena efektivna velikost populacije je pri BPK 34 plemenskih živali. Populacija je majhna in zaprta. Predvideva se, da se populacija, zaradi zelo slabih razmer v državah bivše Jugoslavije in tudi na evropskem trgu, v prihodnje ne more bistveno povečevati. Cilj v populaciji bosanskega planinskega konja je efektivno število živali povečati na 50 do 60, kar bi deloma zagotovili ohranitev in nadaljnji razvoj pasme.
Kategorija Število živali
v letu 2010 Število živali v letu 2015 Ciljno število živali
Plemenski žrebci 13 17 20
Plemenske kobile 36 69 100
Registrirana žrebeta 16 41 60
Mladi konji v 2. – 4. letu starosti 15 17 100
Ostali konji 11 10 20
Skupna velikost populacije 91 154 300
4.2 Zastopanost posameznih kategorij v populaciji je kritična. Število živali v kategoriji »ostalih konj« je ocenjeno glede na število žrebet, registriranih v zadnjih 15 letih ter glede na podatke Mednarodnega združenja rejcev bosanskih planinskih konj in informacije rejcev in lastnikov in je glede na cilj in namen reje primerno.
5 NAČIN REJE
5.1 1 V reji bosanskega planinskega konja se stremi za sonaravno rejo živali, ki zagotavlja optimalni fizični razvoj živali in vrstno specifično socializacijo. Rejski program neposredno ne predpisuje pogojev reje, priporoča pa:
– ekstenzivno rejo,
– da se živali zrejajo v objektih in na površinah, ki zagotavljajo bivanje živali v skladu z ekološkimi, etološkimi in drugimi zahtevami, ki jih določa pravni red na tem področju (Zakon o zaščiti živali, Uradni list RS, št. 98/99, 126/03);
– da se živalim v pašni sezoni omogoči celodnevno pašo na ustreznih pašnikih.
Slednje je še posebej pomembno zato, ker so skromnost, odpornost na težke klimatske in ostale okoljske razmere in zelo dobra sposobnost izkoriščanja grobe vlakninaste krme pomembne pasemske lastnosti.
5.2 Živalim so rejci oz. lastniki dolžni zagotavljati vso potrebno oskrbo in nego v skladu z uveljavljenimi etičnimi in etološkimi standardi.
5.3 Delovnim konjem za vse zvrsti rabe so rejci oz. lastniki dolžni zagotoviti privajanje na delo in pogoje ter način rabe v skladu z uveljavljenimi strokovnimi in etičnimi standardi konjeništva.
6 REJSKE METODE
6.1 Dovoljena je izključno čistopasemska reja. Osnova za nadaljnje rejsko oblikovanje bosanskega planinskega konja so živali, razvrščene v žrebčevske linije in rodove kobil ter vpisane v rodovniško knjigo za bosanske planinske konje.
6.2 Dovoljene so vse oblike razmnoževanja:
– naravni pripust,
– osemenjevanje
– prenos zarodkov
6.3 Pripustna sezona traja od 15. februarja do 15. avgusta v tekočem koledarskem letu.
Izjemoma so dovoljeni tudi pripusti v času izven pripustne sezone.
7 IDENTIFIKACIJA, REGISTRACIJA IN VPIS V RODOVNIŠKO KNJIGO
Rodovniška knjiga
7.1 Rodovniška knjiga za bosansko planinsko pasmo je izvorna rodovniška knjiga.
7.2 V izvorno rodovniško knjigo pasme bosanski planinski konj so lahko vpisane samo čistopasemske živali te pasme. Križanja s katerokoli drugo pasmo niso dovoljena.
V dodatni del rodovniške knjige so lahko kot »bosanski planinski konj« vpisane živali, ki ustrezajo rejskemu cilju, vendar ne izpolnjujejo genealoških pogojev za vpis v glavni del rodovniške knjige.
7.3 Preden je žival vpisana v posamezne dele in razdelke Rodovniške knjige, v register žrebet ali register tujih konj, mora biti identificirana in registrirana v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo kopitarjev.
7.4 Način in postopki identifikacije in registracije – vpisa konj v posamezne dele in razdelke rodovniške knjige, v register žrebet, register tujih konj, register izpisanih konj, ter vpis rejcev in lastnikov živali, so opredeljeni v Pravilih o vodenju rodovniške knjige.
7.5 V Rejski program za pasmo bosanski planinski konj so vključene plemenske živali, ki so vpisane v naslednje sezname dele in razdelke izvorne rodovniške knjige:
Glavni del rodovniške knjige
Knjiga plemenskih žrebcev
Knjiga plemenskih kobil
Dodatni del rodovniške knjige
Evidenčna knjiga žrebcev
Evidenčna knjiga kobil
Register žrebet
Dodatni registri
7.6 Vpis konj v posamezne dele in razdelke rodovniške knjige, v register žrebet, , register tujih konj, register izpisanih konj ter vpis rejcev in lastnikov, je opredeljen v Pravilih o vodenju rodovniške knjige.
7.7 Za vpis tujih živali (živali, ki so bile prvič registrirane in vpisane v drugo – tujo rodovniško knjigo) in plemenskega materiala v rodovniško knjigo in priznavanje za pleme teh živali, njihovega semena, jajčnih celic ali zarodkov, se smiselno uporabljajo vsa merila, predpisana z rejskim programom in Pravili o vodenju rodovniške knjige.
7.8 Žrebčevo seme, jajčne celice ali zarodki, se lahko uporabljajo le na osnovi zootehniškega dokumenta o priznanju za pleme
8 SELEKCIJSKI PROGRAM
8.1. Uvod
8.1.1 Za izvajanje selekcijskega programa, oziroma selekcijskih ukrepov, zagotavlja PRO potrebne strokovne kadre in ustrezno merilno, laboratorijsko, programsko in strojno opremo, v skladu z uveljavljenimi standardi. Populacija konj, vpisanih v rodovniško knjigo, je razmeroma majhna in po izvoru zelo heterogena. Genetska variabilnost znotraj populacije je zadovoljiva.
8.1.2 Za zagotavljanje rejskega – selekcijskega napredka se izvajajo selekcijski ukrepi, opisani v selekcijskem programu:
– Vrednotenje porekla
– Ocena lastnosti zunanjosti
– Preizkušanje delovne sposobnosti
– Vrednotenje po kvaliteti potomstva
– Presoja zdravja in plodnosti
– Razvrščanje v kakovostne razrede
8.1.3 Shema selekcijskega programa:
8.2 Vrednotenje porekla
Kriteriji, po katerih se vrednoti poreklo plemenskih živali, so posebej opredeljeni med pogoji za vpis plemenskih živali v ustrezen seznam rodovniške knjige, predpisanimi s Pravili o vodenju rodovniške knjige.
8.3 Ocena lastnosti zunanjosti
8.3.1 Ocenjuje se lastnosti, ki jih opredeljuje rejski cilj.
8.3.2 Lastnosti zunanjosti se ocenjuje po ocenjevalnem modelu predpisanem s Pravili o vodenju rodovniške knjige.
8.3.3 Ocenjevanje opravlja komisija, ki jo določi strokovni svet PRO.
8.3.4 Komisija opravi ocenjevanje na razpisanih pregledih, kar omogoča primerjavo večjega števila živali iste kategorije. V izjemnih primerih je upravičen pregled posameznih živali.
8.3.5 Na osnovi ocene lastnosti zunanjosti se konje razvršča v kakovostne razrede.
8.4 Preizkušanje delovne sposobnosti
8.4.1 V reji bosanskega planinskega konja se preizkusov delovne sposobnosti ne izvaja. V naslednjem petletnem obdobju se glede na razvoj reje in povečanja populacije preuči možnosti za uvedbo preizkusa delovne sposobnosti v obliki izpita.
8.5 Vrednotenje po kvaliteti potomstva
8.5.1 V rodovniško knjigo se za vsakega plemenskega žrebca in kobilo vnesejo vsi rezultati, ki jih dosežejo njihovi potomci na:
– ocenjevanjih žrebet,
– pregledih za odbiro plemenskih žrebcev,
– pregledih kobil za sprejem v rodovnik,
– na uradnih razstavah.
8.5.2 Na osnovi dosežkov potomcev se plemenske živali razvršča v ustrezen razdelek rodovniške knjige oz. ustrezen kakovostni razred.
8.6 Presoja zdravja in plodnosti
8.6.1 Plemenske živali morajo biti zdrave, plodne in ne smejo biti nosilci dednih napak. Obvezen je veterinarski pregled žrebcev privedenih na pregled za odbiro plemenjakov. Veterinarski pregled kobil ob pregledu za sprejem v rodovnik ni obvezen, v spornih primerih pa lahko komisija zahteva veterinarsko poročilo.
8.6.2 V rodovniško knjigo ne morejo biti vpisane živali, ki imajo prirojene morfološke in/ali fiziološke konstitucijske napake.
8.6.3 Živali pri katerih se ugotovi kile, napake na zobovju, kriptorhizem, obsežna depigmentacija kože, depigmentacija šarenice, kronični obstrukcijski bronhitis, poletni ekcem, ne morejo biti vpisane v rodovniško knjigo.
8.6.4 V primeru, da se pri živalih ugotovi druge morfološke napake:
izrazito nežna konstitucija,
neizraženi spolni znaki,
nepravilne oblike prsi – zelo ozka, plitke prsi, razplečenost,
močno uleknjen hrbet,
slaboten, deformiran skelet,
zelo mehki biclji,
zelo slabotni sklepi,
hujše napake v stojah,
slaba, spačena kopita,
ali, fiziološke napake – motnje v funkciji različnih organskih sistemov, ki se odražajo na:
zdravju,
kondiciji,
temperamentu,
spolni aktivnosti – sposobnosti,
se te presojajo pri ocenjevanju lastnosti zunanjosti (morfološke) ali z veterinarskim diagnostičnim pregledom (fiziološke napake).
8.7 Razvrščanje v kakovostne razrede
8.7.1 Žrebce in kobile bosansko planinskega konja se razvršča v kakovostne razrede glede na njihovo oceno lastnosti zunanjosti.
8.7.2 Razredi, v katere se razvršča živali in merila za razvrščanje v razrede, so opredeljena v Pravilih o vodenju rodovniške knjige.
8.8 Odbira plemenskih živali
8.8.1 Odbira plemenjakov
8.8.1.1 Komisijo za odbiro plemenskih žrebcev imenuje strokovni svet PRO. V komisiji so zastopani predstavniki rejcev in predstavniki drugih priznanih organizacij v konjereji, ki sodelujejo pri izvajanju rejskega programa.
8.8.1.2 Na pregled za odbiro plemenjakov so lahko privedeni žrebci v tretjem letu starosti.
8.8.1.3 Žrebci se pripustijo k pregledu za odbiro plemenskih žrebcev na osnovi :
- ustreznega porekla,
- zadovoljive ocene lastnosti zunanjosti,
8.8.1.4 Lastnik žrebca mora predložiti veterinarsko zdravstveno potrdilo, ki potrjuje, da žrebec izpolnjuje predpisane veterinarsko sanitarne pogoje za priznanje za plemenjaka. Pregled mora opraviti pooblaščen veterinar/veterinarska ustanova.
8.8.1.5 Vsi žrebci, privedeni na preglede, morajo imeti opravljene diagnostične preiskave in androloški pregled v skladu s predpisi, ki urejajo razmnoževanje kopitarjev.
8.8.1.6 Pri vseh žrebcih, privedenih na preglede, mora biti preverjeno poreklo na osnovi preiskave krvi z molekularnimi genetskimi preiskavami.
8.8.1.7 Merila za odbiro žrebcev so predpisana s Pravili o vodenju rodovniške knjige.
8.8.1.8 Vsi odbrani žrebci so priznani za pleme brez omejitve trajanja priznanja.
8.8.1.9 Vsi priznani žrebci morajo biti vsako letno privedeni na predstavitev plemenskih žrebcev, ki jo organizira organizacija rejcev.
8.8.2 Odbira ženskih živali
8.8.2.1 Komisijo za oceno in odbiro plemenskih kobil imenuje strokovni svet PRO.
8.8.2.2 Na ocenjevanje in odbiro za vpis v rodovniško knjigo so lahko privedene kobile v letu, ko prvič žrebijo.
8.8.2.3 Merila za odbiro ženskih živali so predpisana s Pravili o vodenju rodovniške knjige.
8.9 Zagotavljanje plemenjakov
8.9.1 Ohranjanje genetske raznovrstnosti v populaciji se zagotavlja z rabo plemenjakov obeh linij, uvajanjem novih linij in žrebčevega semena. Žrebce in žrebčevo seme zagotavljajo rejci sami. Število plemenjakov je glede na število plemenskih kobil zadostno.
8.9.2 Pred pripustom so imetniki plemenskih žrebcev dolžni preveriti izkaz o poreklu kobile. Parjenje ni dovoljeno kadar imata žrebec in kobila skupnega prednika v zadnjih treh generacijah prednikov. V primeru, da rejec želi pripustiti kobilo pod plemenjaka, ki je z le-to v ožjem sorodstvu, mora predložiti soglasje strokovnega sveta PRO.
8.10 Izdajanje zootehniške dokumentacije
8.10.1 Vse zootehniške dokumente, spričevala in potrdila za živali izdaja rejcem PRO. Rejci lahko pridobijo zootehniška potrdila le za živali, ki so registrirane in vpisane v Rodovniško knjigo v skladu s Pravili o vodenju rodovniške knjige.
8.10.2 Osnovni zootehniški dokument je Identifikacijski dokument – ID, ki je obenem tudi izkaz o poreklu. ID se izda v predpisani obliki v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo kopitarjev.
8.10.3 Zootehniški dokument o registraciji žrebeta se izda rejcem za vsako žrebe, vpisano v register čistopasemskih žrebet, v letu registracije.
8.10.4 Zootehniški dokument o priznanju plemenskega žrebca se izda v prepisani obliki po končani odbiri in priznanju plemenjakov.
8.10.5 Zootehniški dokument o vpisu kobile v rodovniško knjigo se izda rejcem v enaki obliki kot je predpisana za plemenske žrebce do konca leta, v katerem so bile vpisane v rodovniško knjigo.
8.10.6 Rejcem se v obliki pisnega poročila izda tudi potrdilo o udeležbi in uvrstitvi živali na ocenjevanjih na razstavah, ki jih organizira rejska organizacija.
8.10.7 Vsa izdana zootehniška dokumentacija se rejcem izdaja po pošti ali vroči osebno, na sedežu PRO.
8.10.8 Vsa izdana zootehniška dokumentacija mora biti ob izpisu živali iz Rodovniške knjige predložena izdajatelju.
9 UKREPI ZA OHRANITEV REJE
9.1 Izobraževanje rejcev:
– z objavljanjem publikacij, ki jih predpisuje rejski program,
– z objavljanjem poljudnih in strokovnih prispevkov v specializiranih revijah in ostalih medijih,
– z organizacijo strokovnih predavanj in posvetovanj,
– z izvajanjem programov usposabljanja rejcev in članov strokovnih organov PRO.
9.2 Organizacija ocenjevanj, premiranj, rejskih tekmovanj in ostalih javnih prireditev.
9.3 Organizacija in izvedba promocijskih prireditev in aktivnosti.
9.4 Zagotavljanje širjenja genetske baze populacije
Širjenje genetske baze v populaciji bosanskega planinskega konja se zagotavlja z izvajanjem ukrepov oz. nalog rejskega programa, ki so osnova za tekočo identifikacijo in registracijo živali ter z izvajanjem selekcijskega programa, ki omogoča razvrščanje živali v kakovostne razrede.
9.4.1 Ohranjanje genetske variabilnosti se zagotavlja:
– z zagotavljanjem in ohranjanjem zadostnega števila plemenskih živali;
– s pripravo letnega programa uporabe plemenjakov;
9.4.2 Ohranjanje zadostnega števila živali v aktivni populaciji, katere velikost je opredeljena v tem programu, je najpomembnejši ukrep za zagotavljanje genetske variabilnosti. Pomembno je zlasti ohranjanje zadostnega števila plemenjakov, ki se zagotavlja:
– z načrtno odbiro plemenskih žrebcev;
– z nakupom in najemom posameznih plemenjakov;
10 VODENJE IN OBJAVA PODATKOV IN PUBLIKACIJE
10.1 PRO vodi predpisane evidence, registre in druge zbirke podatkov s področja označevanja konj, rodovništva, razmnoževanja kopitarjev, odbire in ocenjevanj in preizkušanj delovne sposobnosti, prometa s plemenskim materialom in druge zbirke podatkov o konjih vpisanih v rodovniško knjigo.
10.2 Zbirke podatkov, ki se vodijo v skladu z rejskim programom so last Mednarodnega združenje rejcev bosanskih planinskih konj PRO. Zbirke podatkov, ki se zbirajo v okviru javne službe v konjereji v skladu z Zakonom o živinoreji so last Republike Slovenije.
10.3 Vse zbrane podatke o rejcih in konjih se arhivira za obdobje najmanj petih let. Zbirke podatkov ki se nanašajo na konje, vpisane v glavni in dodani del rodovniške knjige se arhivirajo trajno.
10.4 Z namenom obveščanja rejcev in strokovne javnosti izdaja PRO naslednje publikacije:
– Letni program strokovnih nalog
– Letno poročilo
– Letni program razdelitve plemenjakov
– Rodovniško knjigo bosanskih planinskih konj
10.5 Program strokovnih nalog pripravi PRO do konca koledarskega leta na osnovi lastnih podatkov o opravljenih strokovnih nalogah in podatkov iz poročil soizvajalcev v obliki, ki jo predpiše MKGP. Povzetke programa strokovnih nalog objavi v javnih občilih.
10.6 “Rodovniško knjigo bosanskih planinskih konj” (Stud Book) izda PRO vsake 5 let, z vsakoletnimi dopolnili.
10.6.1 “Rodovniška knjiga” obsega:
– Seznam vseh vpisanih konj,
– Seznam plemenskih žrebcev,
– Seznam plemenskih kobil z njihovim potomstvom,
– Seznam tujih plemenskih žrebcev in kobil,
– Seznam izpisanih konj,
– Statistični pregled,
kot prilogi pa še:
– Rejski program,
– Pravila o vodenju rodovniške knjige.
11 POGOJI ZA SODELOVANJE V REJSKEM PROGRAMU
Splošna načela
11.1 Pri izvajanju rejskega programa za pasmo bosanski planinski konj lahko sodeluje vsak rejec, ki pristopi k PRO in s podpisom izjave o sodelovanju v rejskem programu PRO vključi svoje živali, ki so vpisane, ali bi lahko bile vpisane v rodovniške knjige, t.j. v rejski program.
11.2 Rejci, ki ne sodelujejo pri izvajanju rejskega programa v skladu z določili tega programa in še zlasti z določili Pravil o vodenju rodovniške knjige, svojih živali ne morejo registrirati in/ali vpisati v rodovniške knjige.
11.3 Rejci za posamezna zootehniška opravila v pristojnosti DPO, za katera ni drugih virov financiranja, plačajo pristojbino, Višina pristojbin je določena s cenikom storitev DPO v letnem programu strokovnih nalog, ki ga na predlog DPO potrdi minister pristojen za živinorejo.
11.4 Rejci, ki niso člani PRO in nimajo pravic, ki izvirajo iz članstva v PRO plačajo DPO za označevanje živali in izdajo ID posebno pristojbino, ki jo na predlog strokovnega sveta določi DPO.
PRAVILA O VODENJU IZVORNE RODOVNIŠKE KNJIGE ZA PASMO BOSANSKI PLANINSKI KONJ
- Splošna določila
Rodovniška knjiga za pasmo bosanski planinski konj, je izvorna rodovniška knjiga.
- Izvorna rodovniška knjiga za pasmo bosanski planinski konj
2.1 Izvorna rodovniška knjiga za pasmo bosanski planinski konj obsega glavni del rodovniške knjige z razdelki in dodatni del rodovniške knjige z razdelki ter registre.
Glavni del rodovniške knjige z razdelki:
Knjiga plemenskih žrebcev
Knjigo žrebcev
V knjigo žrebcev so lahko vpisani žrebci, ki izpolnjujejo genealoške in vse ostale pogoje predpisane z rejskim programom.
Knjiga plemenskih kobil
Glavna- G knjiga kobil
V glavno knjigo kobil so lahko vpisane kobile, ki izpolnjujejo genealoške in vse ostale pogoje predpisane z rejskim programom.
Dodatni del rodovniške knjige
Evidenčna knjiga žrebcev
Evidenčna knjiga kobil
Register žrebet
V register žrebet se vpišejo vsi potomci kobil vpisanih v rodovniško knjigo. Register žrebet se vodi v dveh oddelkih:
– Register žrebet bosansko planinske pasme
– Register žrebet II (reja in raba)
Dodatni registri
– Register tujih konj
– Register izpisanih konj
– Register rejcev
– Register lastnikov
2.2 Žrebce in kobile vpisane v rodovniško knjigo se razvrsti v razrede v skladu z določili rejskega programa. Najboljše plemenske živali se lahko uvrsti v elitni razred.
3 Vpis v rodovniško knjigo
3.1 V ustrezen razdelek rodovniške knjige so lahko vpisane le živali:
katerih izvor ni sporen,
katerih identiteta ni sporna,
katerih predniki po očetovi in materini strani so vpisani v isto rodovniško knjigo, ali
katerih predniki po očetovi in materini strani so vpisani v rodovniško knjigo za bosanske planinske konje ali rodovniško knjigo druge (tuje) priznane rejske organizacije za bosansko planinsko pasmo,
ki izpolnjujejo vse ostale, s tem pravilnikom predpisane pogoje.
3.2 Lastnik živali mora izpolniti predpisano tiskovino – vlogo za vpis žrebca ali kobile v rodovniško knjigo, v kateri so navedeni:
registrirano ime živali,
enotna življenjska številka,
številka transponderja,
barva,
rojstni datum,
podatki o poreklu – očetu, materi in materinem očetu,
ime in naslov rejca,
ime in naslov lastnika,
ostali znani – dosegljivi podatki o živali.
3.3 Ob vpisu v rodovniško knjigo morajo biti, v skladu z rejskim programom, o vsakem konju zavedeni naslednji podatki:
– ime in razdelek rodovniške knjige,
– zaporedna številka vpisa v rodovniško knjigo (rodovniška številka),
– ime in naslov rejske organizacije, ki je opravila prvo registracijo konja,
– datum vpisa v rodovniško knjigo,
– ime in naslov rejca,
– ime in naslov lastnika,
– datum zadnjega pripusta matere,
– rojstni datum, spol, barva in znamenja,
– ime,
– enotna življenjska številka,
– številka transponderja,
– dodatne identifikacijske oznake (žig, tetovirna številka),
– sistem preverjanja porekel,
– starši z navedbo barve, življenjske številke in razdelka rodovniške knjige v katerega so vpisani,
– vsaj tri nadaljnje generacije prednikov,
– datum izstavitve zootehniških spričeval,
– osnovne telesne mere (višina vihra, obseg prsi in obseg piščalnice z zabeleženim datumom merjenja)
– ocena lastnosti zunanjosti,
– rezultati z razstav in premiranj,
– podatki o plodnosti, rojstvu dvojčkov, spačkov, dednih napakah pri potomstvu,
– podatki o potomstvu:
pri žrebcih: v rodovniško knjigo vpisani žrebci in kobile (življenjska številka, spol, barva, in razdelek rodovniške knjige),
pri kobilah: celotno potomstvo (življenjska številka, spol, barva, del in razdelek rodovniške knjige),
– razvrstitev v kakovostni razred (ocena plemenske vrednosti oz napoved plemenske vrednosti),
– priznanje za osemenjevanje ali prenos jajčnih celic ali zarodkov in podatki o izdanih zootehniških spričevalih za odvzet plemenski material,
– podatki o prevedbah,
– datum in razlog (če je znan) izpisa iz rodovniške knjige,
– datum prodaje,
– ime in naslov kupca.
Vse zbrane podatke o živalih vpisanih v rodovniško knjigo se zavede v rodovniško dokumentacijo. Združenje zbrane podatke hrani v arhivu najmanj deset (10) let po izpisu živali iz rodovniške knjige.
Vpis žrebcev
3.4 Žrebci so lahko vpisani v rodovniško knjigo, če izpolnjujejo pogoje, predpisane z rejskim programom. Ob vpisu v rodovniško knjigo dobijo žrebci rodovniško številko, kot do sedaj. Rodovniška številka je tekoča številka vpisa plemenskega žrebca v rodovniško knjigo.
3.5 V knjigo plemenskih žrebcev so lahko vpisani žrebci:
– najprej v starosti štirih let,
– ki imajo polno poreklo ali polno poreklo po očetu, po materi pa vsaj dve generaciji,
– ki imajo višino v vihru od 132 do 144 cm, merjeno s palico,
– katerih ocena lastnosti zunanjosti ni nižja od 70 % najvišje možne ocene (2. b razred) in ni nobena delna ocena nižja kot 6,
– ki imajo preverjeno poreklo na osnovi preiskave krvi z molekularnimi genetskimi preiskavami.
3.6 V evidenčno knjigo žrebcev so lahko vpisani žrebci:
– izjemoma, izključno zaradi ohranjanja genetske raznovrstnosti in velikosti v populaciji, ki ne izpolnjujejo vseh genealoških pogojev a je znan vsaj oče ali žrebci, ki presegajo največjo dovoljeno višino za največ 2 cm, vendar le, če njihova skupna ocena lastnosti zunanjosti ni nižja od 75 % najvišje možne ocene (2a razred), ocena za pasemski tip ni nižja od 7 in ni nobena druga delna ocena nižja kot 6.
3.7 Žrebci vpisani v knjigo plemenskih žrebcev so s tem sprejeti za pleme in priznani kot plemenjaki le za to pasmo.
3.8 Žrebci, vpisani v evidenčno knjigo žrebcev so v skladu s predpisom, ki ureja sprejetje registriranih kopitarjev za pleme, priznani le za potrebe znotraj posameznega kmetijskega gospodarstva ali za haremski pripust, in se lahko pripuščajo le na kobile, ki se določijo v letnem programu pripusta pred pričetkom pripustne sezone.
Vpis kobil
3.9 Kobile so lahko vpisane v posamezne dele in razdelke rodovniške knjige, glede na pogoje predpisane z rejskim programom. Ob vpisu v rodovniško knjigo dobijo kobile rodovniško številko. Rodovniška številka je tekoča številka vpisa plemenske kobile v rodovniško knjigo.
3.10 v glavno knjigo kobil so lahko vpisane kobile:
– v letu, ko prvič žrebijo,
– ki imajo polno poreklo,
– katerih oče je vpisan v knjigo žrebcev,
– ki imajo višino v vihru od 130 do 142 cm (merjeno s palico),
– katerih ocena lastnosti zunanjosti ni nižja od 70% najvišje možne ocene (2.b razred) in ni nobena delnih ocen nižja od 6,
3.11 V evidenčno knjigo kobil so lahko vpisane kobile:
– V evidenčno knjigo kobil so lahko vpisane kobile, ki ne izpolnjujejo vseh genealoških pogojev in so v tipu bosanskega planinskega konja pod pogoji, ki so predpisani s strani rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo in pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo sprejetje registriranih kopitarjev za pleme in razmnoževanje domačih živali.
Vpis tujih živali
3.12 Enaka določila za vpis v rodovniško knjigo veljajo tudi za živali, katerih starši so vpisani v rodovniške knjige priznanih rejskih organizacij, ki vodijo rodovniško knjigo po načelih izvorne rodovniške knjige.
Izpis iz rodovniške knjige
3.13 Izpis iz rodovniške knjige se opravi na predpisan način.
Na zahtevo rejca.
Če je žival prodana v tujino mora rejec o tem obvestiti PRO, ki zanjo izstavi izvozno potrdilo in opravi izpis.
Če PRO o živali vpisani v rodovniško knjigo več kot tri leta zapored ne pridobi nikakršnih podatkov, se le ta izpiše iz rodovniške knjige.
Če žival pogine mora rejec o dnevu in vzroku pogina obvestiti PRO, ki opravi izpis iz rodovniške knjige.
V primerih pod prvo, drugo in tretjo alinejo tega odstavka je ponovni vpis živali v rodovniško knjigo mogoč pod enakimi pogoji kot ob prvem vpisu.
4 Istovetnost konja – Identiteta
4.1 Preden je katerikoli žrebec ali kobila vpisan(a) v rodovniško knjigo kot plemenska žival, je potrebno ugotoviti – potrditi njeno istovetnost.
4.2 PRO preveri podatke o vseh dotedanjih lastnikih na osnovi Izkaza o poreklu, Identifikacijskega dokumenta in dokazil o kupoprodaji
4.3 PRO preveri barvo, številko transponderja in znamenja živali.
4.4 Pri bosanskih planinskih konjih se za preverjanje porekla opravi genetske preiskave, s katerimi se jim določi genski tip. Vzorec krvi za preiskavo odvzame pooblaščeni veterinar, preiskava pa se opravi v pooblaščenem laboratoriju.
4.5 V primeru, ko gre za tujo žival, je potrebno predložiti zootehniški dokument o poreklu in identifikacijski dokument, ki ga izda pristojna rejska organizacija države v kateri je bila žival rojena in prvič registrirana.
5 Lastništvo
5.1 Za konje vpisane v rodovniško knjigo ali register žrebet je potrebno pri PRO na predpisanem obrazcu prijaviti vsako spremembo lastništva. Ta pogoj je potrebno izpolniti zaradi tekočega vodenja evidence, ni pa to odločilno za nadaljnje registracijske postopke v zvezi s potomstvom vpisane plemenske živali.
5.2 Za vpis lastništva žrebet se zahtevajo in uporabijo podatki o fizični ali pravni osebi, ki je bila v času žrebitve prijavljena pri PRO kot lastnik kobile, torej podatki o rejcu. Podatki o lastništvu, prijavljeni na PRO in podatki o rejcu v vlogi za registracijo žrebeta morajo biti usklajeni – identični.
5.3. Ob prijavi spremembe lastništva mora novi lastnik predložiti PRO dokazilo o kupoprodaji na izpolnjenem obrazcu za spremembo lastništva s podpisom prodajalca in kupca.
6 Identifikacija žrebet
6.1 Vse živali morajo biti pred vpisom v katerikoli razdelek ali register rodovniške knjige identificirane in vpisane v Centralni register kopitarjev (računalniško vodena centralna baza podatkov, v katero se vpišejo identifikacijski podatki v zvezi z živaljo iz enotnega identifikacijskega dokumenta, za katero je bil izdan identifikacijski dokument osebi, vpisani v tej bazi podatkov) ki ga vodi druga priznana organizacija v konjereji, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo kopitarjev in Združenje
Sistem za identifikacijo vključuje:
(a) enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali;
(b) vsaditev transponderja, ki zagotavljanja nedvoumno povezavo med identifikacijskim dokumentom in kopitarjem;
(c) vpis v Centralni register kopitarjev.
6.2 Enotni identifikacijski dokument za registrirane konje se izdaja v obliki, ki je predpisana s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo kopitarjev, v rdečih platnicah. Na naslovnici je poleg enotne življenjske številke, imena živali in datuma izdaje natisnjen še naslov izdajatelja in logotip priznane rejske organizacije. Izkaz o poreklu (potrdilo o poreklu) je sestavni del ID. Identifikacijski dokument za konje za rejo in rabo se izdaja v zelenih platnicah.
6.3 Številka ID je enotna življenjska številka živali in obenem identifikacijska številka živali, ki ostane trajno nespremenjena. Enotna življenjska številka je petnajstmestna neponovljiva številka:
Prva tri mesta zavzema numerična koda Slovenije »705«, druga tri mesta numerična koda priznane rejske organizacije, sedmo in osmo mesto zadnji dve številki letnice rojstva živali, v preostalih 7 mest pa se kot individualna identifikacijska številka vpiše zaporedna številka registracije živali ki jo določi register kopitarjev:
DRŽAVA R O L.R. INDIVIDUALNA IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA
7 0 5 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0
6.4 Izdajatelj zagotovi, da se kopitar ob prvi identifikaciji aktivno označi z vsaditvijo transponderja. Dovoljena je uporaba transponderjev skladnih s standardom ISO 11784 po tehnologiji HDX ali FDX-B, z ISO oznako 705, ki se lahko odčitavajo s čitalnikom, ki je skladen s standardom ISO 11785 na najmanjši razdalji 12 cm.
6.5 Transponder se vsadi pod aseptičnimi pogoji, parenteralno, z leve strani, v sredini grebena vratu med tilnikom in vihrom v predelu tilne vezi.
Izjemoma se lahko namesto vstavitve transponderja kot nadomestna metoda za označitev uporabi genetska preiskava, Uporabi se v primeru, ko lastnik živali iz splošno priznanih veterinarskih ali etoloških razlogov ne želi uporabiti označevanja s transponderjem. Stroške nadomestne označitve in, kadar je to potrebno, stroške preverjanja identitete živali, krije lastnik.
6.6 Pred izdajo ID zavede izdajatelj v centralni register kopitarjev podatke o živali in lastniku kot je določeno s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo kopitarjev.
6.7 Žrebeta rojena v obdobju od 01. januarja do 30. junija morajo biti označena do 31. decembra v letu rojstva, žrebeta rojena v obdobju od 01. julija do 31. decembra pa morajo biti označena v šestih mesecih od datuma rojstva.
6.8 ID je treba vrniti izdajatelju, če ta to zahteva.
6.9 Ob spremembi lastništva se ID obvezno predloži izdajatelju, ki je pristojen za vpis novega lastnika.
6.10 ID mora biti vrnjen izdajatelju v sedmih dneh od dneva pogina, usmrtitve, kraje ali izgube živali. Izdajatelj hrani ID v arhivu pet let od dneva prejema.
6.11 Ob izgubi ali uničenje ID lahko lastnik živali pridobi dvojnik dokumenta le na osnovi pisne zahteve, ki ji je priložena notarsko overjena izjava o izgubi dokumenta. Dvojnik se izda v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo kopitarjev.
6.12 Kakršen koli vpis podatkov ali popravke lahko opravijo samo pooblaščene uradne osebe, ki to potrdijo s podpisom in žigom.
6.13 V ID žrebcev in kobil, ki so vpisane v rodovniško knjigo, se ta vpis potrdi z uradnim zaznamkom, ki ga opravi PRO v ustrezni rubriki dokumenta.
6.14 Plemenske kobile se lahko pripustijo šele, ko lastnik kobile predloži lastniku plemenjaka veljaven ID. Lastnik plemenjaka je pred pripustom dolžan preveriti identiteto kobile, za kar jamči s podpisom potrdila o pripustu.
6.15 PRO ne upošteva zahtev za registracijo potomstva plemenskih kobil, dokler lastnik kobile ni na predpisan način vpisan v njen ID.
7 Registracija žrebet
7.1 Redni postopek
7.1.1 V register žrebet se lahko vpiše le žrebeta, katerih matere so vpisane v rodovniško knjigo. Za vpis – registracijo potomstva plemenske kobile v register žrebet, mora rejec izpolniti naslednje pogoje:
– najkasneje v štirih tednih (28 dneh) po žrebitvi predložiti PRO Potrdilo o pripustu – poročilo o žrebitvi.
– V rubriki Potrdilo o pripustu morajo biti vpisani podatki o plemenjaku, (če je bila kobila pripuščena pod dva ali več plemenjakov, se predloži tudi potrdila o teh pripustih), datuma prvega in zadnjega pripusta v pretekli pripustni sezoni, univerzalna življenjska številka kobile in številka seznama pripuščenih kobil.
– V rubriko Poročilo o žrebitvi morajo biti vpisani podatki o spolu, barvi in dnevu rojstva. V primeru, ko gre za dvojčke, je to potrebno v dokumentu posebej označiti.
– Potrdilo o pripustu – poročilo o žrebitvi je potrebno dostaviti tudi v primeru, ko je kobila ostala jalova, ko je resorbirala ali zvrgla plod, ko je bilo žrebe rojeno mrtvo, ko je žrebe poginilo, ali pa, ko je poginila kobila – z označeno ustrezno rubriko tiskovine.
– Potrdilo o pripustu – poročilo o žrebitvi se dostavi tudi v primeru, ko je bila kobila pripuščena pod plemenjaka druge pasme. V primeru, da rejec poročila ne predloži, se v rodovniški list kobile v rubriko o potomstvu kobile za tekoče leto zavede vpis: brez povratne informacije.
– Nepopolno izpolnjeno Potrdilo o pripustu – poročilo o žrebitvi RO zavrne in jih pošlje lastniku v popravek.
– V primeru upravičenega dvoma v resničnost navedenih podatkov, PRO zahteva dokazilo o poreklu na osnovi opravljene preiskave vzorca krvi ali dlake žrebeta z molekularnimi genetskimi preiskavami in, če je to potrebno tudi očeta in matere. Odvzem vzorcev za preiskave opravi pristojni veterinar, preiskava pa mora biti opravljena v pooblaščenem laboratoriju.
– V primeru, da je bila kobila v pretekli pripustni sezoni pripuščena pod dva ali več plemenjakov, je preiskava vzorca krvi ali dlake žrebeta z molekularnimi genetskimi preiskavami obvezna.
– Vsa poročila o rezultatih preiskav za preverjanje porekla pooblaščeni laboratorij dostavi PRO, ki dokumente arhivira. Dokumenti niso dostopni javnosti. Le v izjemnem primeru – izvoz konja, jih na zahtevo pristojne rejske organizacije države uvoznice, PRO lahko posreduje le tej.
– Pripeljati žrebe na razpisan identifikacijski in registracijski pregled na katerem pristojna komisija opravi identifikacijo, oceno žrebeta in žigosanje s predpisanim pasemskim žigom.
7.1.2 Žrebeta, katerih oče ni priznan se vpiše v register žrebet za rejo in rabo.
7.2 Naknadna registracija
7.2.1 Žrebeta, ki so bila identificirana v predpisanih rokih pa niso bila privedena na registracijski pregled, se registrirajo v drugem letu starosti, rejec pa mora poravnati pristojbino za naknadno registracijo v višini določeni v ceniku storitev PRO.
7.2.2 Žrebeta, ki niso bila identificirana v predpisanih rokih, se lahko naknadno registrirajo le s preverjanjem porekla na osnovi preiskave krvi ali dlake z molekularnimi genetskimi preiskavami, rejec pa mora predložiti izjavo – poročilo vsaj dveh neodvisnih strank (veterinar, pooblaščena oseba) in poravnati stroške preiskav in pristojbino za naknadno registracijo v višini določeni v ceniku storitev PRO.
7.2.3 Ne glede na popoln zahtevek za registracijo žrebeta in rezultate preiskave za preverjanje porekla, ki potrdijo navedene podatke o poreklu, se registracija žrebeta lahko zavrne, če barva žrebeta ni v skladu z barvo staršev ali, če navedena doba brejosti signifikantno odstopa od splošno uveljavljenih mejnih rokov.
7.3 Vpis v Register žrebet
7.3.1 V Register žrebet se za vsako vpisano žival zavede najmanj naslednje podatke:
– ime in naslov rejca,
– ime in naslov lastnika,
– datum zadnjega pripusta matere,
– rojstni datum, spol, barva in znamenja,
– ime,
– enotna življenjska številka,
– številka transponderja,
– dodatne identifikacijske oznake (žig, tetovirna številka),
– starši z navedbo barve in življenjske številke,
– vsaj tri nadaljnje generacije prednikov,
– datum vpisa v register,
– datum izdaje ID,
– ocena lastnosti zunanjosti,
– način preverjanja porekla,
– datum in razlog izpisa iz registra žrebet,
– datum prodaje,
– ime in naslov kupca – novega lastnika.
7.3.2 Po vpisu v register žrebet bosanske planinske pasme, se za živali izda:
– Identifikacijski dokument za registrirane konje (predhodno izdani Identifikacijski dokument se dopolni s podatki iz registra žrebet), in
– Zootehniški dokument o registraciji žrebeta.
7.3.3 Žrebeta, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev – nezadostna ocena lastnosti zunanjosti, neprimerno poreklo očeta, večje konstitucijske napake, se vpišejo v register žrebet II.
8 Poimenovanje
8.1 Žrebeta dobijo ime ob vpisu v register žrebet:
- žrebčki dobijo ime linije očeta: Pred imenom je tekoča matična številka rejskega centra (ergele), kjer je bil rojen. To številko določi rejski center. Pri drugih rejcih deželne reje pa matično številko določi pooblaščena rejska organizacija oz. rejsko združenje. Imenu linije sledi številka, ki označuje, kateri moški potomec po vrsti od izvornega žrebca je, za tem pa je lahko še osebno ime tega konja – neobvezni del.
- žrebičke dobijo ime, rodu matere. Pred imenom rodu je tekoča matična številka rejskega centra (ergele), kjer je bila rojena, in se jo dodeli po zaporedni številki v seznamu ergele. Pri ostalih rejcih deželne vzreje matično številko določi pooblaščena rejska organizacija oz. rejsko združenje. Imenu rodu sledi rimska številka, ki označuje, katera potomka po vrsti je ta žival, glede na nosilko ali začetnico roda. Za rimsko številko je lahko še osebno ime te žrebičke – neobvezni del.
8.2 Rejec lahko ob registraciji žrebeta ali vpisu v rodovniško knjigo navede predloge za ime, pod katerim naj bi bila žival vpisana-neobvezni del. Pravico do dokončno izbire imena ima PRO.
8.3 Sprememba imena, pod katerim je žival vpisana v rodovniško knjigo je mogoča le za neobvezni del in na posebno pisno zahtevo lastnika. Lastnik živali je za spremembo imena in izdajo novega ID in ostale zootehniške dokumentacije dolžan poravnati pristojbino v višini določeni v ceniku storitev PRO.
9 Dodatno označevanje konj
9.1 Bosansko planinske konje se lahko dodatno označuje z žigosanjem z vročim žigom v skladu s prepisi, ki urejajo zaščito živali.
9.2 Žrebeta se žigosa po opravljenem identifikacijskem in registracijskem pregledu na levo sedlišče, in sicer z žigom s črko, ki označuje ergelo/rejski center in žigom z matično številko pod njim.
10 Evidenca pripustov
10.1 PRO izstavi za vsakega priznanega plemenjaka lastniku oziroma imetniku le tega tiskovine:
– Seznam pripuščenih kobil,
– Potrdilo o pripustu – poročilo o žrebitvi.
10.2 Imetnik plemenjaka je dolžan voditi evidence in izdati pripustno dokumentacijo rejcem, ter poročila o pripustu v skladu z določili pravilnika o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji (Ur. L. RS št.125-17070/2003). V seznam pripuščenih kobil mora vpisati vse pripuste vseh kobil z vsemi zahtevanimi podatki. Če je kobila v isti pripustni sezoni pripuščena pod dva ali več plemenjakov, mora biti to navedeno v rubriki “opombe”, kobila mora biti vpisana v seznamu pripuščenih kobil vseh plemenjakov pod katere je bila pripuščena, izdana morajo biti vsa pripadajoča potrdila o pripustu.
10.3 Po končanem pripustu je imetnik plemenjaka dolžan lastniku kobile vročiti pravilno izpolnjeno potrdilo o pripustu.
10.4 Po končani pripustni sezoni mora imetnik plemenjaka PRO in Zduženju rejcev bosanskih planinskih konj najkasneje do 31.12. v tekočem letu dostaviti pravilno izpolnjen seznam pripuščenih kobil in preostala – neizdana potrdila o pripustu.
10.5 V primeru, da imetnik plemenjaka ne izpolnjuje teh navodil pravilnika, njegov žrebec (žrebci) ne more(jo) biti več priznan(i) kot plemenjak(i).
10.6 Določila, ki se nanašajo na pripust se smiselno uporabljajo tudi pri osemenjevanju, prenosu jajčnih celic in zarodkov.
11 Preverjanje porekel
11.1 Poreklo živali, ki naj bi bile vpisane v register žrebet in knjigo žrebcev ter plemenskih kobil se opravi na osnovi preverjanja rodovniške dokumentacije in na osnovi opravljene preiskave vzorca krvi krvi ali dlake z molekularnimi genetskimi preiskavami
11.2 Preverjanje porekla na osnovi preiskave krvi ali dlake z genetskimi preiskavami, s katerimi se jim določi genski tip, je obvezno za žrebce, kandidate za vpis v knjigo plemenskih žrebcev.
11.3 Preiskave za preverjanje porekla lahko opravlja le pooblaščeni laboratorij, ki poročila o opravljenih preiskavah in rezultate le teh dostavi PRO.
11.4 Rezultati, ki jih opravi nepooblaščen laboratorij, se priznajo le v primeru:
ko gre za tujega žrebca ali kobilo, ki je poginil(a), preden je bilo v normalnih okoliščinah mogoče tej živali odvzeti vzorce krvi za preiskave;
ko gre za plemenjaka, če je bila v rodovniško knjigo vpisana plemenska kobila pripuščena v tujini.
12 Register tujih konj
12.1 V register tujih konj se vpiše tuje živali (živali katerih prvo registracijo je opravila druga (tuja) priznana rejska organizacija) različnih kategorij – žrebeta (mladi konji), kobile in žrebci pod enakimi pogoji kot veljajo za vpis v rodovniško knjigo oz. register žrebet. V register tujih konj se vpiše tudi podatke o živalih, ki so dajalci semena, jajčnih celic in zarodkov in so vpisani v drugo (tujo) rodovniško knjigo.
12.2 Ob prijavi za vpis tujega konja v rodovniško knjigo za bosanske planinske konje morajo lastniki živali predložiti:
– ID, ki ga je izdala rejska organizacija, ki je opravila prvo registracijo tuje živali,
– zootehniško spričevalo o poreklu živali, ki potrjuje vpis v rodovniško knjigo, ki jo vodi rejska organizacija, ki je prva registrirala žival oziroma zootehniško spričevalo za seme, jajčne celice ali zarodke.
12.3 Zootehniško spričevalo za tuje registrirane kopitarje mora vsebovati naslednje podatke:
– enotno življenjsko številko,
– številko transponderja,
– rodovniško številko,
– pasmo,
– ime,
– datum rojstva,
– spol,
– poreklo vsaj štirih generacij prednikov,
– rezultati ocenjevanj lastnosti zunanjosti ter merjenj in ocenjevanj drugih lastnosti določenih s selekcijskim programom,
– ime in naslov rejca,
– ime in naslov prodajalca,
– ime in naslov lastnika,
12.4 Zootehniško spričevalo za seme, jajčne celice in zarodke živali vpisanih v drugo (tujo) rodovniško knjigo mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še:
– podatke, ki omogočajo identifikacijo semena, jajčnih celic ali zarodkov,
– podatke o odvzemu plemenskega materiala,
– število doz semena oz. število jajčnih celic ali zarodkov,
– datum odvzema,
– za zarodke podatke, ki omogočajo identifikacijo zarodkov, podatke o osemenitvi ali oploditvi,
– naslov, ime in registrska številka organizacije, kjer je bil plemenski material odvzet,
– ime in naslov prejemnika.
12.5 Zootehniška spričevala tujih konj, semena, jajčnih celic ali zarodkov se arhivirajo; PRO izda zootehniško spričevalo, ki potrjuje vpis tuje živali, semena, jajčnih celic ali zarodkov v rodovniško knjigo.
13 Register izpisanih konj
13.1 Register izpisanih konj se vodi v dveh delih:
– Register izločenih konj
– Register prodanih konj
13.2 V register izločenih konj se vpiše vse izločene ali poginule živali. O vsaki živali se v register zavede naslednje podatke:
– enotno življenjsko številko,
– številko transponderja,
– rodovniško številko,
– pasmo,
– ime,
– datum rojstva,
– spol,
– poreklo – oče in mati,
– ime in naslov rejca,
– ime in naslov zadnjega lastnika,
– vzrok izločitve.
13.3 V register izpisanih konj se vpiše vse prodane živali, ki jih novi lastnik namerava vpisati v drugo (tujo) rodovniško knjigo. V register prodanih konj se o vsaki živali zavede enake podatke kot v register izločenih konj
13.4 Za prodane živali izda PRO zootehniško spričevalo o poreklu, ki potrjuje tudi izpis iz rodovniške knjige. Zootehniško spričevalo za izpisane prodane konje mora vsebovati naslednje podatke:
– enotno življenjsko številko,
– številko transponderja,
– rodovniško številko,
– pasmo,
– ime,
– datum rojstva,
– spol,
– poreklo vsaj štirih generacij prednikov,
– rezultati ocenjevanj lastnosti zunanjosti ter merjenj in ocenjevanj drugih lastnosti določenih s selekcijskim – programom,
– ime in naslov rejca,
– ime in naslov lastnika,
– ime in naslov kupca
13.5 Zootehniško spričevalo se izda tudi za seme, jajčne celice in zarodke živali vpisanih v to rodovniško knjigo, ki jih bo v ustrezen seznam rodovniške knjige vpisala druga (tuja) rejska organizacija. Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka morajo biti v njem navedeni še:
– podatki, ki omogočajo identifikacijo semena, jajčnih celic ali zarodkov,
– podatki o odvzemu plemenskega materiala,
– število doz semena oz. število jajčnih celic ali zarodkov,
– datum odvzema,
– za zarodke podatke, ki omogočajo identifikacijo zarodkov, podatke o osemenitvi ali oploditvi,
– naslov, ime in registrska številka organizacije, kjer je bil plemenski material odvzet,
– ime in naslov prejemnika.
14 Register rejcev
14.1 PRO vodi register rejcev, v katerega so vpisani vsi rejci vpisanih – registriranih živali. Kot rejec je vpisana fizična ali pravna oseba, ki je bila lastnik kobile v času rojstva žrebeta.
14.2 V register rejcev se vpiše naslednje podatke:
– datum vpisa v register,
– ime in naslov rejca,
– (KMG) MID rejca,
– življenjska številka živali.
15 Register lastnikov
15.1 PRO vodi register lastnikov, v katerega je vpisana vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik živali, vpisane – registrirane v rodovniško knjigo.
15.2 V register lastnikov se vpiše naslednje podatke:
– datum vpisa v register,
– ime in naslov lastnika,
– (KMG) MID rejca,
– življenjska številka živali,
– datum spremembe lastništva v primeru, ko lastnik ni rejec.
16 Hlevska knjiga
16.1 Vsak rejec ali imetnik živali vodi za konje evidenco t.i. Hlevsko knjigo, v katero so zavedeni vsi konji na njegovem gospodarstvu. Vanjo vpisuje podatke o živalih.
Hlevska knjiga se lahko vodi ročno ali v ustrezni računalniški obliki., izdela jo Združenje.
16.2 V hlevsko knjigo so zavedeni najmanj naslednji podatki o konjih :
– datum vpisa v hlevsko knjigo,
– rodovniška knjiga,
– enotna življenjska številka,
– številka transponderja,
– rodovniška številka,
– ime,
– barva,
– rojstni datum,
– oče,
– mati,
– podatki o zootehniških opravilih z datumom (vsaj podatki o pripustu, žrebitvah, kastraciji, korekciji kopit, paši…)
– podatki o preventivnih ukrepih z datumom ter žigom in podpisom veterinarja (odvzemi vzorcev za diagnostične preiskave, cepljenja, dehelmintizacija, dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija objektov…)
– podatki o zdravljenjih z datumom ter žigom in podpisom veterinarja,
– podatki o gibanju živali izven gospodarstva – razlog, datum odhoda, datum vrnitve,
– datum in razlog izpisa iz hlevske knjige.
16.3 Pooblaščena oseba PRO ima zaradi zagotavljanja sprotnega zanesljivega vodenja rodovniške dokumentacije kadarkoli pravico do vpogleda v hlevsko knjigo.
17 Pristojbine
17.1 Rejci za posamezna zootehniška opravila v pristojnosti PRO, za katera ni drugih virov financiranja, plačajo pristojbino, Višina pristojbin je določena s cenikom storitev PRO letnega programa za izvedbo skupnega temeljnega rejskega programa na področju konjereje, ki ga na predlog PRO potrdi minister pristojen za živinorejo.
Priloge:
1- Pravila za ocenjevanje lastnosti zunanjosti bosanskih planinskih konj in merila za razvrščanje živali v kakovostne razrede
Priloga 1
PRAVILA ZA OCENJEVANJE LASTNOSTI ZUNANJOSTI BOSANSKO PLANINSKIH KONJ IN MERILA ZA RAZVRŠČANJE ŽIVALI V KAKOVOSTNE RAZREDE
1 Ocenjevalni model zagotavlja oceno in vrednotenje lastnosti, ki jih opredeljuje rejski cilj za bosansko planinskega konja, s poudarkom na oceni pasemskega tipa in pasemskih značilnosti. Žrebeta se oceni v letu rojstva. Odrasle živali se oceni pred prevedbo med plemenske živali. Ta ocena je za kobile dokončna. Žrebci, ki so ob pregledu za priznanje in vpis v rodovniško knjigo mlajši od petih let se ocenijo še enkrat po dopolnjenem šestem letu starosti – prva ocena je predhodna, dokončna pa je druga ocena.
2 Pri žrebetih se ocenjuje:
– Pasemski tip in telesni ustroj
– Noge – pravilnost ustroja in stoje
– Pravilnost in izdatnost hodov
– Splošni vtis in razvitost
3 Pri odraslih konjih se ocenjuje:
– Pasemski tip in spolni dimorfizem
– Glava
– Vrat
– Prednji del trupa
– Srednji del trupa
– Zadnji del trupa
– Prednje noge
– Zadnje noge
– Pravilnost hodov
– Izdatnost in lahkotnost v gibanju
4 Posamezne lastnosti se ocenjuje z ocenami od 1 do 10 (vmesne ocene niso dovoljene)
10 Odlično 4 Pomanjkljivo
9 Zelo dobro 3 Razmeroma slabo
8 Prav dobro 2 Slabo
7 Dobro 1 Zelo slabo
6 Zadovoljivo 0 Neocenjeno
5 Zadostno
5 Vse ocene je potrebno utemeljiti z opisom in komentarjem na ocenjevalnem zapisniku. Rezultat ocenjevanja se izrazi s skupno oceno. Skupna ocena je vsota posameznih ocen.
6 Ocenjevanje opravlja ocenjevalna komisija, ki jo določi strokovni svet PRO.
7 Na osnovi skupne ocene se živali razvrsti v razrede:
Odrasli konji Žrebeta
Število točk Razred Število točk Razred
90 in več 1.a 33 in več I
80-89 1.b 29-32 II
75-79 2.a 25–28 III
70-74 2.b 24 in manj IV
65-69 3.a
64 in manj 3.b
Oznaka plus (+) ali minus (-) se znotraj posameznih razredov pripiše pri mejnih vrednosti skupne ocene ( n. pr. 75 točk = 2.a-, 79 točk je 2a+).
8 Skupna ocena in kakovostni razred, v katerega je žival ocenjena se vpiše v ustrezen razdelek Identifikacijskega dokumenta. Lastnik ocenjevanje živali prejme kopijo ocenjevalnega zapisnika.
- Z oceno tipa je pomembna tudi presoja mer posameznih telesnih delov. Pri bosanskih planinskih konjih se poleg standardnih mer:
– višina v vihru z merilno palico in trakom,
– obseg piščalnice,
– obseg prsi,
meri še:
– višina križa (najvišja točka) z merilno palico,
– globina in širina prsi
– dolžina trupa